Hipoterapija je ena izmed oblik terapevtskega jahanja, ki je zaradi svojih pozitivnih učinkov na gibalne in psihosocialne motnje, vedno bolj razširjena. Druge oblike so še športno-rekreativno jahanje, specialno pedagoško jahanje in uporaba konja v psihoterapiji ter delovni terapiji. O hipoterapiji in njeni uporabi pri fibromialgiji smo se pogovarjali z hipoterapevtkama ga. Klavdijo Kuršec, dipl. fiziot., spec. nevrofiziot., iz centra CIRIUS Vipava in ga. Cirilo Burja, dipl. fiziot., spec. nevrofiziot., iz centra CIRIUS Kamnik, ki s svojimi sodelavci to vrsto terapije izvajata že več kot 30 let.

Kaj je pravzaprav hipoterapija in kakšne vplive ima na naše telo?

Po besedah Cirile Burja, je hipoterapija pravzaprav fizioterapija na nevrološki osnovi s konjem in na konju. Izvaja jo fizioterapevt z dodatno strokovno usposobljenostjo kot individualno obravnavo. Osnovni namen hipoterapije je nevrofiziološka stimulacija jahača z več kot 100 impulzi na minuto v koraku vodenega konja. Jahač se prilagaja konjevemu gibanju in ne vpliva na samo gibanje konja. Trodimenzionalno gibanje konja (naprej in nazaj, levo desno in gor in dol) se prenese na medenico jahača in od tu na ostale dele telesa.Gibalni impulzi s konjevega hrbta na medenico jahača stimulirajo gibalne vzorce, ki so identični gibalnim vzorcem med hojo.

S hipoterapijo dosežemo optimalni trening trupa, to je trening vzravnave in ravnotežja. Konjevi gibalni impulzi omogočajo razvoj in izboljšanje ravnotežja, koordinacije, pokončne drže in hoje. Vzpostavlja se simetrija drže in gibanja na osnovi kvalitetnejšega mišičnega tonusa. Mišični tonus se normalizira zaradi samega položaja, toplote konjevega telesa, kot tudi zaradi ponavljajočih rotacijskih gibalnih vzorcev. Hipoterapija vpliva tudi boljšo gibljivost v sklepih. Ne smemo pozabiti tudi na velik pomen, ki ga pri terapiji igra tudi stik s konjem – živim bitjem.«

Bi bila ta vrsta terapije primerna tudi za osebe s fibromialgijo?

Klavdija Krušec je mnenja, da bi bila tovrstna terapija zelo pomembna pri posameznikih s kronično bolečino. Zakaj? Prvi razlog stoji za tem, da so bolečine vezane tako na fizično, kot psihično stanje posameznika. Torej, če se bo človek pri jahanju dobro počutil, se mu bo tudi stanje izboljšalo. Drugi razlog pa je, da predvidevam, da bi lahko že 20 minut jahanja, zmehčalo strukture, povečalo gibljivost in kontrolo nad gibanjem medenice, kar bi se lahko odražalo tudi na bolečinskem stanju. Vendar, bi bilo o tem potrebno opraviti raziskavo in preveriti učinke, saj zaenkrat takih raziskav še ni. In kako točno bi to vplivalo na bolečino? Trodimenzionalno gibanje dodaja selektivno gibanje v medenici in vzpodbuja spodbuja dobro vzravnavo. Dobra vzravnava aktivira globoke mišice, te pa aktivirajo kraljevsko držo, kar je naš cilj. Kraljevska drža namreč pomeni aktivacijo velikega števila motoričnih enot proti gravitaciji in že samo to bi moralo zmanjšati bolečine.«

Kako pogosto pa izvajati hipoterapijo?

Cirila Burja je poudarila, da je pogostost izvajanja odvisna od individualnega stanja posameznika in zasedenosti terapevta. Klavdija Krušec pa pravi, da bi hipoterapijo priporočala vsaj 2-3x na teden, po 30 minut, zraven pa še izvajanje vaj doma. Hipoterapija namreč ni izolirana in se po navadi izvaja kot del celotnega programa dela. Sama namreč ne verjame v čudežne oblike hitrih rešitev, v kolikor pa spremeniš celoten način življenja, lahko tudi pri kroničnih boleznih dosežeš velike rezultate.

Potrebno je poudariti da se sogovornici v okviru svoje službe ukvarjata predvsem z otroci s posebnimi potrebami in direktnih izkušenj o vplivu hipoterapije na osebe s fibromialgijo nimata. Po poročanju ga. Klavdije Krušec pa se pozitivni rezultati tovrstne terapije kažejo tudi pri starejših ter pri bolnikih po možganski kapi.

Zaenkrat dokazov o učinkovitosti hipoterapije pri fibromialgiji še ni, saj na tem področju še ni opravljenih veliko raziskav, obstajajo pa dokazi o učinkovitosti pri drugih bolečinskih stanjih (1). Tako je torej tudi hipoterapija lahko ena izmed številnih alternativnih metod zmanjševanja bolečine, v kolikor telesu posameznika to odgovarja.

VIRI:

     1. Håkanson, M., Möller, M., Lindström, I., & Mattsson, B. (2009). The horse as the healer—A study of riding in patients with back pain. Journal of bodywork and movement therapies, 13(1), 43-52.