Človek velja za socialno bitje, ki večino svojega življenja preživi v interakciji z drugimi ljudmi. Zavedanje o pomembnosti socialne podpore in njenem pozitivnem vplivu na fizično in psihično zdravje ljudi iz leta v leto narašča. Nič drugače ni, ko govorimo o pomembnosti socialne podpore pri spoprijemanju s kronično bolečinskim mišičnim sindromom, imenovanem fibromialgija. Omenjen sindrom lahko namreč zaradi svoje kompleksnosti še posebej zahteva razumevanje in podporo osebe, ki se z njim sooča. Socialna podpora pa prinaša številne blagodejne učinke na zdravje bolnika (1-3).

Prisotnost pomembne osebe lahko vpliva na procesiranje bolečine pri osebah s fibromialgijo. V raziskavi, v kateri so s pomočjo magnetoencefalograma (naprave, ki meri električno aktivnost možganov) merili odziv na bolečino, so osebe s fibromialgijo ob prisotnosti podpornega partnerja poročale o zmanjšani občutljivosti na bolečino v primerjavi s situacijami, ko so bile same. Zmanjšala se je tudi možganska aktivnost, ki jo povzroči pritisk na bolečinsko točko (4). O pomembnosti socialne podpore, ki jo lahko osebi nudi njen partner ali zakonec poroča tudi naslednja študija. Osebe s fibromialgijo, ki so svojo zakonsko zvezo ocenile kot kakovostnejšo, so poročale o nižji ravni bolečine pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in nižji ravni občutnega vsakodnevnega stresa (5). Pomemben vir socialne podpore predstavljajo tudi družinski člani in prijatelji. Osebe, ki so poročale o prejeti socialni podpori s strani družinskih članov, so imele višjo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki te podpore niso bile deležne (6). Večje število prijateljev in oseb, na katere se oseba lahko zanese, pa je bilo povezano z višjo ravnjo zaznane samoučinkovitosti uravnavanja kronične bolečine. Medtem ko je bilo višje zadovoljstvo s socialno podporo povezano z nižjo ravnjo tesnobe in depresije ter boljšim psihološkim blagostanjem (2).

Socialna podpora ima tako pomembno vlogo pri spoprijemanju z vsakodnevnimi izzivi, ki jih prinaša fibromialgija. Pri tem se lahko pojavi vprašanje, kako lahko pomagam kot prijatelj ali družinski član. V nadaljevanju vam predstavljamo šest uporabnih predlogov, kako lahko nudite socialno podporo osebi s fibromialgijo ter tako pripomorete h kakovostnejšim medosebnim odnosom.

Kako lahko nudimo socialno podporo?

• Osebo poslušamo

Osebi ponudimo pogovor o njeni bolezni in jo v prvi vrsti pozorno poslušamo. Poskušamo si čim bolje predstavljati, kako se oseba počuti. Naša telesna govorica naj bo odprta in usmerjena proti sogovorniku, z njim vzpostavimo očesni stik.

• Ponudimo spremstvo na zdravniških pregledih

Pot do prave diagnoze je pogosto dolga in naporna. Osebi lahko ponudimo spremstvo na zdravniške preglede in ji krajšamo čas v čakalnici. Zdravniku predstavimo svoje opaženje njenih simptomov, v kolikor je to mogoče.

• Poiščemo informacije o bolezni

Ker gre za bolezen, ki jo morda sami težje razumemo, lahko poiščemo dodatne informacije, ki nam bodo lahko pomagale bolje razumeti fibromialgijo in njene simptome. Pri tem smo pozorni, da izbiramo zanesljive vire. Za pomoč pri iskanju informacij lahko prosimo osebo s fibromialgijo.

• Smo potrpežljivi

Do osebe smo potrpežljivi in ji hkrati damo čas, da svojo bolezen sprejme. Osebe ne priganjamo in od nje ne pričakujemo, da bo opravljala enake dejavnosti kot pred diagnozo. Tudi sami se prilagodimo in sprejmemo njen novi način delovanja.

• Ponudimo pomoč

Osebi ponudimo pomoč pri opravljanju hišnih in drugih opravil, ki jih po novem ne more ali težje opravi. Pri tem upoštevamo njene želje, v kolikor pomoči ne potrebuje. Damo ji vedeti, da smo ji na voljo, če nas bo v prihodnosti potrebovala.

• Smo prilagodljivi

Ker osebe s fibromialgijo težje predvidijo njihovo počutje v prihodnosti, smo pri načrtovanju dejavnosti z njimi prilagodljivi. Ne vzbujamo občutkov krivde ali sramu v primeru, da bo oseba, katero izmed načrtovanih aktivnosti morala zaradi bolečin ali utrujenosti odpovedati ali prestaviti.

VIRI:

1. Gonduz, N., Ahmet, U. in Aydin Atar, E. (2019). The Impact of Perceived Social Support on Anxiety, Depression and Severity of Pain and Burnout Among Turkish Females With Fibromyalgia. Archives of rheumatology, 34(2), 186-195.

2. Franks, H.M, Cronan, T.A. in Oliver, K. (2004). Social support in women with fibromyalgia: Is quality more important than quantity? Journal of community psychology, 32(4), 425-438.

3. Bolwijn, P. H., Baars, H. M. J., Kaplan, C. D., van Santen-Hoeufft, M. H. S., & van der Linden, S. (1996). The social network characteristics of fibromyalgia patients compared with healthy controls. Arthritis Care & Research, 9(1), 18–26.

4. Montoy, P., Labrig, W., Braun, C., Preissl, H. in Birbaumer, N. (2004). Influence of social support and emotional context on pain processing and magnetic brain responses in fibromyalgia. Arthritis & rheumatism, 50(12), 4035-4044.

5. Zautra, A.J., Hoffman, J.M., Matt, K.S., Yocum, D., Potter, P.T., Castro, W.L. (1998). An examination of individual differences in the relationship between interpersonal stress and disease activity among women with rheumatoid arthritis. Arthritis Care Res, 11, 271–9.

6. Schoofs, N., Bambini, D., Ronning, P., Bielak, E., & Woehl, J. (2004). Death of a Lifestyle. Orthopaedic Nursing, 23(6), 364-374.